ZIMSKO ISTRSKO MAXI SKUTER SREČANJE - PULA - 28.01.2012

V soboto, 28.01.2012 smo se maxiscooteristi srečali v Puli z namenom, da se po dooolgem času vidimo, kakšno rečemo in seveda uživamo v istrskih dobrotah. Zimsko srečanje je bilo organizirano drugič. Prvič smo se dobili pred letom dni v Marezigah pri Kopru, tokrat pa je Ante iz Pule nam rezerviral pogostijo v Restavraciji Stari Grad 2, ki se nahaja v bližini centra Pule. Zasedli smo kar velik del prostora v restavraciji. Namreč, bilo nas je kar 28! Iz hrvaške Istre je bilo 6 maxiscooterjev, iz slovenske Istre kar 20 ter 2 predstavnika iz Prekmurja. Za slednja je bila pot kar dolga (oziroma niti ne, saj sta bila na oddihu v Puli). Za ostale udeležence pa pot ni bila tako dolga – še dobro, da ima polotok avtocesto ter tudi družba v avtomobilih je bila prava.

Na pot smo se seveda odpravili s štirikolesnimi konjički; dvokolesne konjičke smo pustili v garaži, kjer čakajo na lepše vremenske razmere. Ko smo se vsi zbrali v restavraciji, smo nazdravili z aperitivi (domače rakije). Iz velike mize je organizator Ante imel kratek govor, medtem ko je iz manjše mize govor zaključil Dorjan Želodčki so bili kar lačni, zato smo predjed - morsko solato na bazi plave ribe - pričakali z velikimi očmi. Sledila je rižota s kozicami in bučkami in zapečeni ravioli. Mmmmm… Potem smo se počutili že boljše. Med obujanjem spominov na lanske fantastične ture z našimi maxiscooterji, je pogovor nanesel tudi na planirane letošnje ture. Med njimi smo izpostavili dvodnevni izlet na Štajersko, za katerega že odštevamo mesece oz. dneve. Izlet organizirajo štajerski maxiscooteristi meseca maja. Ko smo že pošteno (z)vrteli jezike, so nas natakarji presenetili s postrežbo fileja bele ribe na žaru ter – glavno jedjo – folpi (hobotnico) s krompirjem pod črepnjo. Ja, to smo čakali. Črepnjo smo namreč gledali ves večer, kako se je »grela« v kaminu. Naši želodčki so bili že precej polni, ma za folpe je brez skrbi ostalo še nekaj prostora. Kot desert smo na mize dobili sladke istrske navade: kroštole, fritule in potico. Mmmm…

Za konec smo zaobljubili, da se vidimo – če ne prej – na otvoritvenem srečanju, a vsekakor se bomo potrudili, da naše »dvokolesnike« ogrejemo na enodnevnih turah, če nam bo le vreme služilo.

Avtor, slike: Renato B.

{gallery}stories/IZLETI/201201_ZimskaPula{/gallery}

Štajersko zimsko srečanje maxi skuteristov

Že kar nekaj časa je minilo od zadnjega maxi srečanja in lahko bi rekla, da sem kar pogrešala naše druženje.  Zima je pač zima. Mrzla, pusta in dolgočasna. Je pa ena dobra lastnost, da smo takrat lahko več na internetu. Tako sem na motosvet forumu zasledila, da je primorski del maxi skuteristov imel skupno druženje.

»Kako jim je lepo« sem dejala možu. On se mi je samo nasmehnil, rekel pa nič. Proti večeru sem malo pogledala po netu, da vidim, kaj je novega na motosvetu forumu maxiskuterjev in zasledim objavo mojega dragega:

"A je kdo, ki bi organiziral bowling v Celju? @skuterist? Primorci so imeli srečanje brez mopedov v Istri. Štajerci, Prekmurci in Korošci bi pa lahko imeli zimsko srečanje."

Usta so se kar sama razpotegnila v nasmeh. Naši vrli fantje so v pičlih 12 dneh pripravili I. zimsko maxi srečanje v Celju.

Zbralo se nas je 15 maxi prijateljev. Smo kar pohiteli z metanjem po stezi z namenom, da podremo čim več kegljev. Srečo smo imeli vsi - eni več, drugi manj. Najbolj smo bili veseli, če je komu uspelo  podreti vseh 9 kegljev. Vsi smo se uspeha veselili in seveda nazdravili z vrčkom piva, ki smo ga nalivali kar iz "žirafe". Najbolj vesela sem bila, ko mi je uspel prvi »strike«, na sosednji stezi pa je istočasno uspel podreti vse keglje tudi @Mavti. Seveda sva si zaslužila en velik aplavz in uspeh zalila z vrčkom piva. Ne verjamete? Dogodek je posnel @Posavc, posnetek si lahko ogledate spodaj, je pa tudi na Facebooku. Po skoraj dveh urah bowlanja pa smo bili že malo utrujeni, pa žejni tudi.

Osnovna navodila za uspešen met, kot sem jih dobila na začetku bowlanja, so, da daš tri prste v tiste tri luknjice v kugli, zamahneš z roko in kuglo zakotališ po stezi do kegljev in jih podreš kar največ, najbolje vse.  Zame je bilo to prvo bowlanje. Te lepe barvne kugle so bile kar zanimive. Zanimivo pa je tudi, kako se je njihova teža z vsakim metom povečala. Najraje sem imela tisto s številko 9. Najprej je imela samo 9 kg, po dveh urah bowlanja pa precej več in je bila že kar težka.

In še moj posebni  met: Vsak prst v svojo luknjo, zamah z roko in..."O, ti kugla okrogla!". Skotalila se je nazaj med kegljače namesto naprej med keglje. Za trenutek sem obstala in prisluhnila, če se bo kje iz ozadja zaslišal krik: "Aaaaaaauuuaaa!". Ker ga ni bilo, sem se počasi obrnila, da grem po to presneto kuglo. Pa nisem prišla daleč, mi jo je kar Primož prinesel, z nasmehom do ušes.

Dve urici pa sta kar hitro minili in na koncu smo pregledali še rezultate. Ne boste verjeli, vsi smo bili zmagovalci. To pa smo proslavili pri mizi, kjer nas je čakal narezek in nova »žirafica« polna piva. Pri takem garaškem delu, kot smo ga imeli, se je bilo potrebno okrepčati in nadoknaditi izgubljeno tekočino. Druženje ob dobri hrani in pijači je potekalo še nekaj časa. Ko pa je DJ začel s preglasno muziko, ki nam ni dopuščala več pogovora, smo se okoli polnoči odločili, da se razidemo. Dogovorili pa smo se, da bomo tako srečanje še ponovili. Samo glasba bo plesna, da se bomo lahko tudi zavrteli.

Fotografije/video: lastne, Janko N.

{wmv}MAXI_bowling_Celje2011{/wmv}

{gallery}stories/prispevki/201102_nase_druzenje{/gallery}